O nas

Smo mlado družinsko podjetje, ki uspešno deluje že od leta 2001. Ukvarjamo se predvsem z avtoprevozništvom, s šivanjem uporabnih izdelkov in opravljanjem šiviljskih tečajev pa od leta 2016.

Kdo zastopa znamko od pike do pike?

Sem Saša Jaklič, strastna ljubiteljica blaga za krpanke ali patchwork, ustvarjalka unikatnih uporabnih izdelkov iz blaga in voditeljica delavnic in šiviljskih tečajev za odrasle in otroke.
Všeč so mi barve, zato so moji izdelki tako pisani in močni. Najljubši moj motiv pa so pike, ker delujejo razigrano in hkrati pomirjujoče. Tako sem prišla tudi do imena OD PIKE DO PIKE.
Ustvarjam že od nekdaj. Rada razveseljujem svoje najdražje, sorodnike in prijatelje s svojimi unikatnimi darili. Poskusila sem že skoraj vse: risanje na svilo, gips, steklo, platno, kvačkanje, pletenje, vezenje, šivati pa sem začela že v osmem razredu osnovne šole. Obiskala sem mnogo tečajev in delavnic in se izpopolnjevala – zanimale so me vse ročne spretnosti.

Saša Jaklič

Tudi z mojimi štirimi otroki veliko skupaj ustvarjamo. Naredimo čestitke in darila ob večjih praznikih. Seveda tudi oni uživajo, se sproščajo in veselijo trenutka, ko bodo dali svoje darilo nekomu, ki ga imajo radi. Veselje je še večje, ko pohvalijo njihov izdelek, v katerega so dali svojo domišljijo in srce.

Izmed vseh ročnih spretnosti pa sem najraje šivala. Ko sem začela, je šlo mnogo blaga v nič. Naredila sem hlače, krilo, bluzo, pulover, a mi nekaj ni bilo všeč in tega nisem nosila. Dokler mi nekega dne mami reče: »Če tole ne boš v redu naredila, ti ne bom kupila nič več blaga!« Takrat sem se res potrudila in naredila hlače za sestro, ki so ji bile čisto prav. Celo izvezla sem neko živalico nanje in ona jih je celo nosila! Oddahnila sem si in nadaljevala svojo pot s šivanjem. Seveda se mi ni vse posrečilo, kar sem sešila, a tako se učiš.

šivalni stroj

S svojo prvo plačo sem si kupila zelo dober in kvaliteten šivalni stroj Pfaff. Takrat je bil zelo drag, a mi ni žal. Še vedno lepo šiva in me razveseljuje.

Po 15 ih letih dela v računovodstvu sem prenehala delovno razmerje v večjem podjetju. To delo ni bilo zame. Vedno sem hrepenela po ročnih delih in ustvarjanju, za katere pa ob službi in štirih otrocih nisem imela časa. Ko sem dala odpoved, niti nisem razmišljala, kaj in kako bom naprej. Z otroci je bilo toliko dela, da službe niti nisem pogrešala. Ko sem nekega dne spet zašla v trgovino z blagom, je bila ravno takrat tam prezentacija šivalnih strojev in takrat sem spoznala gospo, ki se je profesionalno ukvarjala s krpankami ali patchworkom. Seveda sem se takoj prijavila k njej na tečaje patchworka. Dopolnjevala in učila drugih tehnik sem se tudi pri simpatični učiteljici v Ljubljani – te urice so bile nepozabne! Ta tehnika me je tako prevzela, da neizmerno uživam pri načrtovanju, izbiranju blaga in šivanju!

Otroci so odrasli in ne potrebujejo toliko moje pomoči, zato sem se odločila, da naredim tudi kaj zase. Da poskusim svoj hobi spremeniti v mojo službo, v vsakodnevni ritual. Morda mi uspe, morda pa tudi ne. Če ne poskusiš, nikoli ne veš!

Za začetek sem se predstavila na razstavi v knjižnici Grosuplje. Pripravila sem delavnice in tečaje, na katere je takrat prišlo kar nekaj zagnanih deklet in gospa. Da so bile zadovoljne, sem vedela tako, da so prišle tudi na drugo ali pa tudi tretjo delavnico. Počasi se glas širi naprej in pozna me že kar veliko ljudi. Uspeti ne moreš čez noč. To traja. In veliko se moraš še naučiti. In učim se vsak dan…

In vsak dan sem hvaležna, ker se lahko ukvarjam s tem, v čemer neizmerno uživam. Hvaležna za vsa nova poznanstva, čudovite osebe, ki vstopajo v mojo delavnico – moje kraljestvo, v moje življenje. Srečna sem!